Com calma e devagar, não entre em pânico ali mirno in počasi, brez panike!

To je stavek, ki sem ga tukaj slišala že večkrat. Če ti pred nosom spelje avtobus, če v trgovini zmanjka prav tistega sira, ki si ga hotel kupiti, ali če ne veš kje si...Ne sekiraj se, vse se bo uredilo, če ne danes pa jutri, morda pojutrišnjem. Kot veste, si iščemo novo stanovanje. Saj to je čisto v redu, ljudje me že poznajo, med seboj se pozdravljajo, ampak sem predaleč od vsega, 45 minut hoje do prve trgovine, brez interneta, super cimer Roberto me je zapustil, ker je odšel na izmenjavo v Španijo, cimer Danijel (na sliki) pa je malce posebne sorte. Predvsem me moti, ker kadi v stanovanju.

No pa tudi hiša počasi razpada. Ampak na to sem se že privadila, saj so tu vse hiše stare in neobnovljene. Pač ne vlagajo denarja v materialne dobrine. Niso tako kot mi, ki celo življenje delamo samo zato, da živimo v kraljevskih hišah (tako so jih poimenovali Portugalci, ko sem jim pokazala nekaj slik naših za nas čisto navadnih hiš)

Denar raje porabijo zase, za svojo družino in prijatelje. Čisto druge vrednote. Skratka, kupila sem si časopis, v katerem so ponudbe za stanovanje. In vse lepo pregledam in se odpravim v center na ogled. Ko končno najdem pravo ulico in hišno številko (zemljevid ti namreč ne pomaga dosti, saj tu še niso slišali za table z imeni ulic, srečo imaš, če ima hiša hišno številko, ime ulice,če je, pa je napisano na zidu, na nekakših ploščicah) potrkam, odpre mi starejša gospa in povem ji, da sem prišla zaradi oglasa. Vsa začudena me samo pogleda in pove, da se tu nobena soba ne oddaja. Zanimivo. Enega stanovanja sploh našla nisem, eno pa je že bilo zasedeno. Ampak kot pravijo, če ne danes, pa jutri.

No ta njihova filozofija na "izi" mi je že kar prirasla k srcu. Saj imajo prav. Zakaj bi se obremenjevali s stvarmi, ki niso tako pomembne. Saj bo ravno tako v redu, če se rešijo naslednji dan. Z jezo in živčnostjo itak ne spremeniš ničesar. No priznam, da je včasih zelo težko tako razmišljati. Ni kaj, prihajam iz države, kjer vsi hitimo in je delo prevečkrat bolj pomembna vrednota kot družina, prijatelji, klepet s sosedom...

Še en zanimiva pogruntavščina. Zakaj bi čistil štedilnik, če ga lahko preprosto oviješ z alu folijo in jo kasneje, ko je umazana, odstraniš in imaš čist štedilnik. Neverjetno. Prilagam sliko, da mi boste verjeli.