Širjenje socialne mreže...

Uf...Že kar nekaj časa nisem nič napisala tako da zdaj kar ne vem kje naj začnem...No kot sem že omenjala, Portugalci so zelo glasni ljudje. Že na vlakih, tramvajih in avtobusih je čisto druga zgodba kot pri nas. Pri nas, vsaj v mestih, je navadno tako, da gremo eden mimo drugega, strmimo skozi okno ali pa imamo preprosto vsak svoje slušalke v ušesih. Tu pa je na vlaku kot na tržnici. Čeprav se ljudje med sabo ne poznajo, hitro vzpostavljajo stike in klepetajo eden čez drugega. Včeraj je prišla na avtobus mlada mamica z vozičkom in neki gospod je takoj vstal, ji rekel, da ji bo on čuval voziček, ona pa naj se kar usede. Moram priznati, da so tu moški pravi kavalirji. No saj se ne pritožujem nad našimi fanti :D


Enkrat prejšnji teden, niti se ne spomnim več kdaj, sva z Robertom gledala kaj drugega kot nogomet, Barcelona - Arsenal. Potem še malo klepetava, ura je bila že nekaj čez polnoč in počasi se odpravim spat. Začnem že rahlo sanjati, nakar zaslišim glasen smeh, klepet, petje. K cimru robertu so prišli sošolci na obisk, seveda sami Portugalci. Roberto pride takoj v mojo sobo in mi reče, da moram takoj dol. Pridem dol in vsa presenečena ugotovim, da so tam samo trije sošolci. Po jakosti zvoka sem bila prepričana da jih je vsaj deset.
Dekleti se mi takoj predstavita in nemudoma navdušeno povesta, da govorita angleško. Neverjetno. Bili sta na izmenjavi za celih 50 dni v Avstriji in res govorita lepo angleško, ne s tistim portugalskim naglasom "Aj hav tu go bekoz mi mama kuk lanč" Takoj nastane cela debata, toliko vsega mi hitita povedati, da jima sploh ne sledim. Vse o njihovih šolah, bogati tradiciji, tipičnih jedeh...Takoj se mi tudi ponudita kot turistični vodički po mestu in državi. Služba sprejeta.



Ubogi fantje sploh niso prišli na vrsto, da bi kaj povedali, saj smo samo punce govorile. Ups :P Nato me dekleti Soraia in Joana (na sliki levo) vprašata, če grem z njimi na eno kavico. "Zdaaaj???" je bila moja prva reakcija. Presenečeni nad mojim odgovorom mi povesta, da so Portugalci nočni ljudje in da so bari odprti do zjutraj. Tako sem spoznala veliko Portugalcev in nekako sem se počutila kot velikan. Tu je kajenje v barih še dovoljeno tako, da sem po 15 minutah imela že čisto krvave oči, saj smo se mi tega odnavadili. Bil je zanimiv večer. Portugalci so zelo temperamentni, energični. Tako večkrat pride do pretepa. Tako je bilo tudi tokrat. Dva kolega, ki sta se še nekaj časa nazaj objemala, sta se naslednjo sekundo že tepla. Punci sta mi rekli le, naj se ne sekiram, saj se to pogosto dogaja. In čez par minut sta bila kolega nazaj najboljša kolega.
Je pa tukaj nasploh ponudba v barih cenejša kot pri nas. Pivo (3 dcl) stane 0,40€! Ni čudno, da ga radi pijejo.