Presenečenja znova in znova

Ja...Počasi me na Portugalskem nič več ne preseneča. Zgodilo se je namreč nekega lepega sončnega popoldneva, da nekdo potrka na vrata. Grem odpret, vidim skupino mladih ljudi, neka gospodična pa mi hiti nekaj povedati. Razložim ji, da jo ne razumem in takoj začne govoriti po angleško. Razloži mi, da so skupina študentov ter da zbirajo prostovoljne prispevke za žure. Lepo me prosi če lahko darujem 10€ ali manj v "žurerski sklad". Ker ji nisem takoj odgovorila, saj sem bila šokirana, mi nato vse počasi razloži. Da so študentje, ki zelo radi žurajo, a da nimajo denarja za pijačo in zato hodijo od hiše do hiše in prosijo za denar. Nisem mogla verjeti. Si lahko to predstavljate v Sloveniji? Dober dan, mi smo študentje in radi bi se ga napili, a nimamo denarja. A darujete 10€ da nabavimo par litrov vodke, vina, pivo...??!! No kakorkoli, denarja jim nisem dala, sem jih pa vprašala, kakšen sistem izbiranja hiš imajo. Povedali so mi, da se razdelijo v več skupin ter tako obdelajo celo mesto. Očitno ljudje dajejo denar v te namene, sicer sem prepričana, da ne bi vztrajali.

Par dni za tem dogodkom se končno spravim za knjige, nakar zaslišim glasen smeh in petje na naši ulici. Pogledam skozi okno in vidim dve študentki, ki sedita na kontejnerju, glasno prepevata in prijazno pozdravljata vse mimoidoče. Nisem si mogla kaj, da ne bi šla dol in vprašala, zakaj gre. V smehu mi hitita razlagati, da je to kot nekakšen krst novih študentov. Prvi letniki, bruci, dobijo določeno nalogo od zadnjih letnikov, ki jo morajo opraviti. Če jo ne opravijo dobro, so kaznovani drugi letniki. Na Portugalskem imajo namreč uniforme, ki pa jih nosijo le za posebne priložnosti, ne vsak dan. Pod posebne priložnosti pa se ubistvu šteje vsak shod študentov, proslave, šolske prireditve, skratka za zabave. Prvi letniki pa to uniformo dobijo šele na koncu študijskega leta, maja meseca, ko imajo večdnevno študentsko zabavo tako imenovano "Queima das fitas", a o tem kdaj drugič. No in ker prvi letniki še nimajo uniforme, za določene naloge pa je uniforma nujna, kazen opravljajo drugi letniki. Presenečena sem bila, saj je pri nas navada, da se krsti bruce na začetku leta, tu pa kar celo leto. Po domače povedano, kadar se zadnjim letnikom zahoče. Tako so imeli še celo popoldne zabavo, slišal pa se je le močan smeh, saj so dobivali res zanimive naloge. Npr, ustaviti vsakega mimoidočega in ga vprašati kako se ima, poiskati nekoga, ki govori tri tuje jezike...

Ja ti študetje res poskrbijo, da jim ni dolgčas. Da pa meni v trgovini ni dolgčas vedno znova poskrbijo živilski artikli. Vakokrat ko grem v trgovino, kupim kaj napačnega. No počasi se že privajam. Se mi pa dogaja da kupim margarino namesto masla, kupila sem tudi dva mehčalca namesto detergenta in mehčalca, vsakokrat znova kupim slano maslo, namestno navadno maslo. A tega tu zelo težko dobiš...Ne vem kje je fora slanega masla. Kisle smetane sploh ne poznajo. Imajo pa radi lahke stvari. Npr, lahki jogurti, mleko, sir...težko dobiš "normalne" mlečne izdelke. Je pa sol zelo poceni, kilogram stane 15 centov.
Presenečena sem bila tudi, ko se videla urnik trgovskih centrov. Odprti so vsak dan do 12 oziroma 1h ponoči. Si lahko predstavljate, ga grete v nedeljo ob polnoči v trgovino z oblekami, ali pa si urejate nohte. Kar smešno. No, še veliko stvari je, ki človeka presenetijo, a za danes dovolj.